ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

ZGRADBA HRBTENICE

Najvažnejši in najbolj komplicirani del človeškega skeleta je hrbtenica. Hrbtenica je trdna, a gibljiva opora, ki drži glavo in trup pokonci in dovoljuje zgornjemu delu telesa, da se giblje in suče. Naša hrbtenica je tudi skrivališče in zaščita hrbtnemu mozgu ter daje oporo živčnim koreninam. Noge in roke so z njo povezane preko ramenskega obroča oziroma kolčnega sklepa. Pri tem je hrbtenica pri večini gibov telesa neposredno ali posredno udeležena. Zaradi zaščitne funkcije hrbtnega mozga lahko vsaka sprememba v izgradnji in funkciji hrbtenice pripelje do motenj gibljivosti, občutja in drugih funkcij našega telesa.

Zdrava hrbtenica ima tri rahle krivine, ki ji omogočajo prožnost in zagotavljajo uravnoteženo težišče telesa. Vratni in ledveni del hrbtenice sta upognjena nekoliko naprej, prsni predel pa je upognjen navzad. Pretirane ali nenormalne krivine so lahko posledica prirojene okvare, slabe drže, šibkih trebušnih mišic pa tudi bolezni, ki oslabijo kost, npr. osteoporoze.

Vretenca
Koščeno ogrodje hrbtenice sestavlja 33 vretenc, ki jih delimo v tri skupine s specificno obliko: 7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih. Klinasto oblikovano križnico in repu podobno trtico na koncu sestavlja vec medsebojno zraslih vretenc.

Značilna oblika hrbtenice s tako imenovanimi fiziološkimi krivinami se oblikuje v prvem letu človekovega življenja. Gledano od strani ima hrbtenica obliko velike crke S. Na njej se loci vratna vbočenost (lordoza), prsna izbočenost (kifoza) in ledvena vbočenost (lordoza). Gledano od zadaj ima zdrava hrbtenica ravno obliko. Trdnost ji dajejo vezi in mišice, s katerimi tvori celoto. Brez teh vezi in mišic bi se hrbtenica zaradi velikega pritiska v medvretenčnih ploščicah razširila daleč čez fiziološke meje. Različna zgradba posameznih delov hrbtenice odgovarja njeni vlogi in namenu v posameznem predelu, npr.: močno razvita ledvena vretenca so potrebna, da bi zmogla velike obremenitve ledvene hrbtenice.

Vretenčni sklepi
Vretenca povezujejo vretenčni sklepi. Vsako vretence ima štiri sklepe; dva ga povezujeta z vretencem nad njim, dva pa s tistim pod njim. Posamezni hrbtenični sklepi nimajo velikega obsega gibljivosti, medsebojno povezani pa omogočajo veliko gibljivost hrbtenice: dovoljujejo upogibanje nazaj, sukanje ali pripogibanje naprej. Vretenčni sklepi tudi preprečujejo, da bi vretenčna valjasta telesa, ki so postavljena eno na drugo kot kocke, zdrknili drugo proti drugemu. Kot vsak sklep tudi vretenčnega obdaja kapsula. Sklepne ploskve kot nekakšna blazina prekriva tanka plast hrustanca. Med sklepnimi ploskvami je kapljica tekočine – sklepnega maziva.

Okvare na vretenčnih sklepih nastajajo zaradi nepravilne drže, preobremenitve ali ukrivljenosti hrbtenice. Še posebej občutljivo se vretenčni sklepi odzivajo na hkraten zasuk in obremenitev hrbtenice, če se na primer med dviganjem težkega predmeta tudi obrnemo. Ob nenadnem in neobičajnem gibu se prizadeti vretenčni sklep zatakne, kar obcutimo kot hudo bolecino. Tudi akutni ledveni usek ('heksenšus') lahko nastane zaradi motnje v vretenčnih sklepih.

Medvretenčne ploščice
Med dvema vretencema leži hrustančna blazinica, imenovana medvretenčna ploščica. Zgrajena je iz čvrstega prožnega hrustanca, ki se na pritisk nekoliko vda in tako ublaži udarce ali sunke. Po obliki spominja na disk. Na zunanji strani jo obdaja vlakninast obroč, v sredini pa leži zdrizasto jedro. Tega ni mogoce stisniti, lahko pa spremeni obliko. To omogoča natančno uravnavanje gibljivosti vretenčnih teles. Med medvretenčno ploščico in vretenčnima telesoma je tenka plast hrustanca, prek katere prihajajo v ploščico hranilne snovi. Ker medvretenčna ploščica vsebuje veliko vode, se mora preskrbovati s tekočino, če hoče ostati elastična. Pri obremenitvi, npr. pri stanju ali hoji, se iz njih iztisne tekočina, pri ležanju ali na pol ležečem sedenju pa se znova napolni. Če zdrizasto jedro izgubi preveč vode, postane ohlapno, se pomanjša in otrdi. Tako izgubi del svojih blažilnih lastnosti. Stalna obremenitev hrbtenice povzroči, da medvretenčne ploščice izgubijo vodo. Medvretenčni prostor se zniža in tu ležijo korenine pojava, da je človek zvečer dva centimetra nižji kot zjutraj, po nočni fazi počitka.

Ob rojstvu je osemdeset odstotkov medvretenčne ploščice sestavljeno iz vode. Z leti ploščice izgubijo vodo in postanejo bolj toge. Zato so starejši ljudje manjši. To je vse del naravnega procesa staranja, čeprav je lahko zaradi nestabilnosti v hrbtenici in vnetij ta proces pri nekaterih ljudeh boleč.

Hrbtenične vezi
Hrbtenico utrjujejo številne krepke vezi. Prednja vzdolžna vez obdaja hrbtenico po vsej dolžini kot nogavica. Tudi zadnja vzdolžna vez poteka od zgoraj navzdol po vsej hrbtenici. Med vretenčnimi koščenimi loki, sklepnimi izrastki in prečnimi odrastki vretenčnih valjastih teles so napete še dodatne prožne vezi. Hrbtenico torej držijo v 'formi' hrbtenične vezi.

Mišičje
Da se lahko ob delovanju Zemljine privlačnosti držimo pokonci in gibamo hrbtenico, potrebujemo krepke mišice. Obračanje nam omogočajo majhni mišični snopi, ki potekajo od enega vretenca do drugega ali do prvega nad njim. Prek malih mišic so napete dolge hrbtne mišice, ki potekajo levo in desno od hrbtenice in jo držijo pokonci. Posebej krepko so razvite mišice v obmocju vratnega in ledvenega dela hrbtenice.

Tu so še trebušne mišice: poševni in ravni mišični snopi, ki delujejo kot dober steznik in držijo hrbtenico pokonci. Bolj ko so trebušne in hrbtne mišice krepke, bolj trdna je tudi hrbtenica. Zaradi ohlapne trebušne stene črevesje zdrkne naprej in ledveni del hrbtenice se še bolj ulekne. Posledica tega je bolezensko uleknjen križ (lordoza).


http://www.terapeutika.si/images/vretenca.jpg





Hrbtenica (latinsko columna vertebralis) je del okostja, sestavljena je iz 33 do 34 vretenc.

Hrbtenico človeka sestavljajo vretenca, ki jih delimo v 5 skupin ali segmentov. To so (od zgoraj navzdol) vratna ali cervikalna vretenca (vseh skupaj 7), (vertebrae cervicales). Vsi sesalci razen kita jih imamo 7. Posebni imeni nosita prvo vretence, nosač (atlas) in drugo vretence, okretač (axis ali epistropheus). So najbolj gibljiv del hrbtenice. Prsna ali torakalna vretenca (vertebrae thoracicae). Od 12 so na prvih 10 pritrjena rebra. Ledvena ali lumbalna vretenca (vertebrae lumbales; vseh skupaj je 5), križnična vretenca (vretenca so zrasla v enotno kost, os sacrum - 5) ter trtična vretenca (os coccygis; vretenca zrasla skupaj - 4 ali 5). Trtica je ostanek pri človeku zakrnelega repa.

Hrbtenica je pri plodu konkavno upognjena nazpred. Značilne krivine se pojavijo po rojstvu. Pri odraslem je hrbtenica v vratnem in ledvenem predelu konveksno upognjena navzpred - vratna in ledvena lordoza v prsnem in križnem predelu pa navzad - prsna in križnična kifoza.


Hernije v križnem delu hrbtenice
Osteohondroza hrbtenice je degenerativno-distrofična okvara medvretenčnega diska. Proces se začne v pulpoznem jedru in se nato širi v druge dele diska, v druga zraven se nahajajoča vretenca in okoliška mehka tkiva.





TUKAJ JE PRIKAZANA CELOTNA HRBTENICA



Tukaj si lahko ogledate video;; Vojko Strojnik: Križi in težave - naša hrbtenica
...........................................
http://youtu.be/9pDTo96Ns-8
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

BOLEČINA V HRBTENICI

Večina ljudi vsaj enkrat v življenju čuti hudo bolečino v hrbtenici. V produktivnem življenjskem obdobju so težave večinoma povezane s propadanjem medvretenčnih ploščic, v starosti pa z osteoporotičnimi zlomi vretenc.

Hrbtenica predstavlja osrednji podporni steber človeškega telesa. Daljši zgornji del hrbtenice sestavlja 24 vretenc (7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih), v krajšem spodnjem delu pa je 10 vretenc (5 križničnih in do 5 trtičnih) združenih med seboj. Normalno gibanje, npr. hoja, stoja, sedenje in pripogibanje, je mogoče zaradi posebne zgradbe hrbtenice.

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA

Poenostavljeno lahko hrbtenico primerjamo s stebrom valjev (telesa vretenc), gibljivo, vendar čvrsto povezanih s hrustančnimi vmesniki (medvretenčne ploščice, diski) (slika 1). Vsako telo vretenca gibljivega dela hrbtenice ima zadaj nastavke za parna fasetna sklepa, ki skupaj s pripadajočim diskom tvorita trinožno strukturo. Telesi dveh sosednjih vretenc z medvretenčnim diskom in fasetnima sklepoma sestavljata en vertebrodinamični segment (VDS). Vsaka medvretenčna ploščica je sestavljena iz zunanjega čvrstega obroča (fibroznega anulusa) in notranjega želatinoznega jedra (nukleusa). Anulus je zgrajen podobno kakor avtomobilska pnevmatika: številni sloji neelastičnih (kolagenih) vlaken so vloženi v elastično snov, ki omogoča drsenje med njimi. Želatinozni nukleus deluje kot stisnjeni zrak znotraj avtomobilske zračnice in tako vzdržuje primerno napetost med sloji fibroznega anulusa. Nukleus je sestavljen iz močno vodo absorbirajočega gela (glikozaminoglikana), katerega bistvena sestavina je hialuronska kislina, najbolj higroskopična snov v naravi. Nabreklost nukleusa primerno zategne zunanji anulus in tako omogoča celotni medvretenčni ploščici in s tem celotnemu VDS kontrolirano gibanje.

Trinožna zgradba, ki jo ojačujejo hrbtenične vezi, daje hrbtenici njeno notranjo stabilnost. Zunanjo oporo omogočajo obhrbtenične in trebušne mišice, ki jih lahko primerjamo z jambornimi vrvmi jadrnice, ki držijo jambor pokonci. Tik za telesi vretenc se v hrbteničnem kanalu nahaja hrbtni mozeg (hrbtenjača), iz katerega v višini medvretenčnih diskov skozi odprtine na obeh straneh izhajajo živčni koreni in potekajo proti vsem delom trupa in udov.

Slika 1: Normalna ledvena hrbtenica mlajšega moškega v stranski projekciji, preiskava z magentnoresonancnim tomografom. Vidna je segmentalna zgradba hrbtenice


BOLEZENSKA STANJA

Različna bolezenska stanja lahko privedejo do motenj v delovanju hrbtenice. Prizadet je lahko koščeni ali hrustančni del hrbtenice.

Še pred rojstvom lahko pride do motenj v zapiranju nevralnega loka vretenc, kar povzroči različne oblike hrbteničnega dizrafizma. Prav tako lahko še pred rojstvom pride do motenj v segmentaciji vretenc, kar lahko povzroča npr. prirojeno nepravilno ukrivljenost hrbtenice (skoliozo). V mladosti lahko pride do nepravilnega zraščanja nevralnega loka vretenca z ostalim delom vretenca (spondiloliza), kar lahko vodi v zdrs sprednjega dela prizadetega vretenca in celotnega hrbteničnega stebra nad njim navspred (spondilolisteza). Preobremenitve še rastoče hrbtenice lahko motijo zakostenevanje teles vretenc in povzročijo njihovo klinasto obliko, kar vodi v nepravilno obliko krivin hrbtenice (kifozo). V zrelem življenskem obdobju so poškodbe kostnih struktur hrbtenice (zlomi) pogoste v prometnih nezgodah, padcih z višine in skokih v vodo, ne da bi se poprej prepričali o njeni globini. S starostjo pride do izgube čvrstosti kostnine (osteoporoza) vretenc in s tem do zlomov, ki nastanejo že ob delovanju manjših sil, npr. dvigu lažjega bremena (slika 2). Hrbtenico lahko prizadenejo tudi različni primarno kostni ali zasevki drugotnih tumorjev (metastaze) in vnetja (spondilodiscitis)

Slika 2: Rentgenogram ledvene hrbtenice v stranski projekciji. Jasni znaki osteoporoze z zlomi teles vretenc pri 65-letni ženski

Zelo pogosto izvira bolečina v gibljivem hrustančnem delu hrbtenice. Vsem so znane posledice premajhnega tlaka v avtomobilski zračnici. Podobno se dogaja, kadar zaradi slabe prekrvavitve, staranja organizma in preobremenitev pade sposobnost želatinoznega jedra medvretenčne ploščice za vezavo vode. Skozi razpoke v fibroznem obroču začno pronicati nakopičeni stranski produkti anaerobne presnove, ki so strupeni za sosednja živčna tkiva. Kadar proces zajame vratno ali ledveno hrbtenico, kar se pogosto dogaja, se pojavi bolečina v vratu oziroma križu z izžarevanjem v eno ali obe zgornji oziroma. spodnji okončini. Zaradi nadaljnjega propadanja diskalnega jedra se razpoke v obroču večajo, skoznje se lahko izboči vsebina medvretenčne ploščice in mehanično pritisne na sosednje živčne korenine. Govorimo o herniji diska, za katero je značilna hujša bolečina v roki ali nogi kakor v vratu ali križu. Včasih medvretenčne ploščice le izgubijo višino in napetost. Takrat pride do preobremenitev fasetnih sklepov, na katerih se pojavijo kostni izrastki. Ti skupaj s hrbteničnimi vezmi, ki so zaradi nestabilnosti zadebeljene, povzročijo zožitev živčnih izstopišč in posledično utesnitev živčnih korenov (radikularna stenoza) ali celo zožitev celotnega hrbteničnega kanala in posledično utesnitev hrbtenjače (spinalna stenoza).

A- posnetek z magnetnoresonancnim tomografom. Degeneracija zadnjih dveh diskov je ocitna.
B- rentgenski posnetek, Ledvena hrbtenica 57-letnega moškega v stranski projekciji:
C- rentgenski posnetek po vstavitvi dveh diskalnih endoprotez, s katerima smo nadomestili okvarjeni medvretencni plošcici

OBRAVNAVA BOLNIKA

Vsaka obravnava bolnika, ki poišče zdravniško pomoč zaradi težav s hrbtenico, je sestavljena iz jemanja anamneze, ki ji sledijo pregled bolnika in dodatne diagnostične preiskave. Na podlagi celostne bolezenske slike je mogoče podati mnenje o nadaljnjem zdravljenju. Posebno pomembno je dejstvo, da v procesu zdravljenja in rehabilitacije zdravnik in bolnik partnersko sodelujeta.

Med anamnestičnimi podatki so pomembni čas nastanka bolečine in/ali deformacije, tip bolečine, pogostost pojavljanja, povezanost z določenimi opravili, aktivnostmi ali držami. Sprašujemo o izžarevanju bolečine v okončine, motnjah hoje, težavah pri odvajanju vode in blata (uhajanje, zaprtje), izgubi mišične moči, krčih, odrevenelosti in motnjah občutka. Pomemben je podatek o splošnem zdravstvenem stanju (vročina, mrzlica, hujšanje).


Klinično pregledujemo bolnike slečene do spodnjega perila. Stoje ocenimo držo in krivine hrbtenice ter opravimo analizo hoje, tudi hojo po prstih in petah. Gibljivost hrbtenice izmerimo z upogibnim indeksom po Schobru. Pri tem na standardnih mestih hrbtenice s krojaškim metrom določimo dogovorjeno razdaljo, ki se med predklonom poveča in med zaklonom zmanjša. Izmerjene vrednosti primerjamo z normalnimi, iz česar sklepamo o obolelosti posameznega dela hrbtenice. Ocenimo tudi gibljivost v smeri odklonov in rotacij. V trebušni legi bolnika iščemo bolečnost hrbtenice na otip in ocenjujemo napetost obhrbteničnih mišic. V hrbtni legi preizkusimo znak dviga iztegnjene spodnje okončine (Lasegue): kadar se pri tem pojavi bolečina vzdolž prizadete noge, je znak pozitiven in pomeni vkleščenje živčne korenine, najpogosteje zaradi diskalne herniacije. Na okončinah preizkusimo še mišično moč, občutljivost na dotik in tetivne reflekse. Iz kombinacije motenj sklepamo o prizadetosti določene živčne korenine. Pregled zaključimo s pretipanjem in poslušanjem trebuha (aortna anevrizma), preizkušanjem trebušnih refleksov in rektalnim pregledom v primeru motenj odvajanja.


Osnovna slikovna diagnostična preiskava hrbtenice je še vedno klasična radiografija. Glede na anamnezo in klinični pregled izberemo poleg posnetkov v dveh standardnih projekcijah še usmerjene posnetke (centrirane, polstranske, funkcionalne). Skeletno patologijo nam pomaga opredeliti preiskava z računalniškim tomografom (CT). Pri opredelitvi bolezenskih stanj hrustančno-vezivnega dela hrbtenice in živčnega tkiva nam je v veliko pomoč preiskava z magnetno resonanco (MR), ki je praktično povsem nadomestila kontrastno preiskavo spinalnega kanala. Žal v Sloveniji še nimamo dovolj kakovostnih aparatur, zato so čakalne dobe za MR preiskavo dolge. Intenziteto, starost in aktivnost koreninske okvare lahko ovrednotimo z elektromiografsko preiskavo (EMG), ki nam je v pomoč tudi pri razmejitvi z drugimi okvarami živčevja, npr. perifernimi utesnitvenimi nevropatijami. Specifične diagnostične preiskave (provokativna diskografija, blokada fasetnih sklepov, epiduralna blokada in selektivne koreninske blokade) mejijo že na zdravljenje in jih uporabljajo v hrbtenico usmerjeni ortopedi, nevrokirurgi ali kirurgi, ki se tudi pri nas v zadnjem času združujemo v hrbtenične kirurge.


asist. dr. Samo K. Fokter, dr. med., specialist ortoped

Oddelek za ortopedijo in športne poškodbe










Hrbtenica v sliki

Tukaj se lepo vidi, kako je hrbtenica, ozi. so vretenca hrbtenice povezana z našimi organi, vidite tudi organe in funkcije telesa, kot tudi, kako lahko iz tega vretenca povzročijo zdravstvene izzive, težave, če se ne odpravijo pravočasno, oziroma pozdravijo.

Klinite na vsako vretence in dobite prikazano sliko povezave z določenimi organi.

klikni link..!
http://www.chiroone.net/why_chiropractic/index.html
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zgradba hrbtenice
Bolečine v hrbtenici
Lajšanje bolečin
Vsakodnevna opravila
Redne vaje za hrbtenico
Vprašanja in odgovori
Živjenski slog
Zdravnik svetuje
Pravilni gibi
Počitek
Ali ste vedeli?
Povezave

Dobrodošli na www.hrbtenica.com

K oblikovanju teh strani nas je spodbudilo dejstvo, da ima skoraj vsak odrasel človek kdaj v življenju težave s hrbtenico. Na naslednjih straneh smo poskušali zbrati nasvete, ki pomagajo lajšati oz. odpravljati bolečine v hrbtenici, namenjene pa so tudi ljudem, ki se želijo tem težavam izogniti.

Zdravo hrbtenico brez bolečin, vam želi uredništvo www.hrbtenica.com

Bolečine v hrbtenici in težave s hrbtenico so v naši sodobni družbi zelo pogosta nadloga. Dejansko približno od 60 do 90 odstotkov vseh Američanov - in tudi pri nas ni veliko drugače - vsaj enkrat v življenju doživi poškodbe hrbtenice. Polovica teh ljudi večkrat doživlja težave s hrbtenico, mnogi od njih se morajo zateči celo k operacijam in pri kakšni desetini postanejo težave s hrbtenico kar kronične. Stroški družbe zaradi izgubljene produktivnosti in stroškov zdravljenja gredo v milijarde, toda še višjo ceno pravzaprav plačujejo tisti ljudje, ki so izgubili svojo sposobnost za sodelovanje pri dejavnostih, v katerih sicer najbolj uživajo. Problemi s hrbtenico lahko onemogočajo najrazličnejše
rekreacijske dejavnosti, v najhujših primerih lahko težave s hrbtenico onemogočajo celo oblačenje.Kljub vsemu temu ljudje večinoma mislijo, da je zdravje njihove hrbtenice nekaj, kar jim je dano vnaprej in za zmeraj in se ne zavedajo nevarnih gibov, s katerimi hrbtenico izpostavljajo iz dneva v dan. Skoraj
vse, kar počnemo, zahteva tudi sodelovanje hrbtenice in težave s hrbtenico so le redko rezultat posamezne dejavnosti ali nesreče. Do večine poškodb prihaja v teku let ali celo desetletij in so rezultat različnih dejavnikov - od tega, kako spite ali sedite, kaj jeste in do tega, kako se postavljate po robu emocionalnim stresom doma in na delovnem mestu.Toda ravno zato, ker je vsakdanje življenje polno
potencialnih nevarnosti zavašo hrbtenico, nikar ne mislite, da se ne morate več pripogibati ali dvigati bremen. Nasprotno: vaša hrbtenica je ustvarjena za gibanje, upogibanje, vrtenje. Gibanje v določenih mejah je zdravo za vašo hrbtenico, ker jo krepi, razteza, podmazuje in hrani.
Ključnega pomena je, da spoznamo, kje so mejetega varnega področja in da se naučimo živeti z njimi.Na naših spletnih straneh boste lahko našli veliko praktičnih nasvetov, kako zmanjšate tveganje za poškodbe in kako si olajšate manjše bolečine v hrbtenici. Kombinacija preventivnih ukrepov in enostavnih zdravil bo pomagala ohranjati zdravje vaše hrbtenice ali lajšati bolečine, nikakor pa ne more nadomestiti zdravnika, terapevta ali drugega strokovnega medicinskega osebja, kar navsezadnje niti ni naš namen. V naslednjih korakih boste izvedeli, kako morate ravnati v primeru težjih poškodb hrbtenice.

Pomembna je pravilna drža hrbtenice

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Hrbtenica, živčni sistem in možgani ter hrbtenjača - shematski prikaz in razlaga


Za sliko klikni na link...!
http://borisov-vladimir.com/indikacije/_hrbtenica_01.htm
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Stanja hrbtenice, ki povzročajo bolečine v vratu in križu


Zdrsnjena medvretenčna ploščica - hernija

Zdrsnjeno medvretenčno ploščico najpogosteje povzroča naravna degeneracija zaradi staranja. V tem stanju hrbtenice se debela, vlaknasta zunanja stena hrbtenične medvretenčne ploščice pretrga in omogoči, da želatinasta sredica steče v hrbtenični kanal. V ledvenem delu hrbtenice lahko zdrsnjena medvretenčna ploščica povzroči bolečino in druge simptome v spodnjem delu hrbta, zadnjici, nogah in stopalih.

Izbočena medvretenčna ploščica

Izbočena medvretenčna ploščica je stanje hrbtenice, v katerem medvretenčna ploščica preseže svoje normalne parametre in začne prodirati v hrbtenični kanal. To stanje je znano tudi kot zdrknjena ali počena medvretenčna ploščica. Pogosto to stanje nastane z degeneracijo zaradi staranja. Če ta degeneracija postane prehuda, lahko pride do zdrsa medvretenčne ploščice.


Degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic


Sčasoma začnejo medvretenčne ploščice izgubljati vodo in beljakovine in nastaja hrustanec, ki naredi njihovo strukturo šibkejšo in lomljivo. To slabšanje vodi do postopnega procesa, ki je poznan kot degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic.
Spinalni artritis

Artritis hrbtenice je pojem, ki ga uporabljamo za opis širokega področja stanj, ki povzročajo bolečine, otekline, občutljivost in togost sklepov. Artritis prizadene približno 90 % ljudi v EU, ki so starejši od 55 let. Ocenjeno je, da bo do leta 2020 več kot 60 milijonov ljudi trpelo zaradi tega pogostega obolenja.
Izrastki vratu in hrbtenice

Koščeni izrastki, ki jih pogosto imenujemo osteofiti, nastajajo zaradi varovalnega mehanizma telesa. Ti koščeni izrastki niso izrastki v smislu, kot je nakazano, ampak prej enostavni koščeni izrastki normalne kostne strukture. Kadar se ti izrastki razrastejo v hrbtenični kanal ali na bližnjo živčno korenino, lahko povzročijo bolečino in številne druge simptome.
Preščipnjen živec

Kadar je živec stisnjen, ne zmore prenašati električnih impulzov v možgane ali mišice, ki jih nadzoruje. Poškodba povzroči bolečino, ščemenje, otrplost, slabost in druge simptome v rokah, trupu, zadnjici, nogah in stopalih, kar je odvisno od mesta preščipnjenega živca.
Foraminalna stenoza – cervikalna, torakalna in lumbalna

Vsako vretence v hrbteničnem stebru ima dva majhna kanala, na vsaki strani enega, ki ga imenujemo foramen. Živčne korenine, ki izhajajo iz hrbtenjače, gredo skozi te odprtine, da dosežejo preostale dele telesa. Kadar se ti prostori zožijo, se to imenuje foraminalna stenoza. Zoževanje povzročijo številna stanja hrbtenice, kot so koščeni izrastki, tkivo zdrsnjene medvretenčne ploščice, izbočena medvretenčna ploščica ali stanjšani ligamenti, ki segajo v ta prostor. Če postane stenoza dovolj huda, lahko nastane pritisk na živčne korenine, ki potekajo skozi te prostore, kar povzroči bolečino, ščemenje, otrplost in številne druge simptome.


Spinalna stenoza

Podobno kot foraminalna stenoza je tudi spinalna stenoza zoženje hrbtenice, vendar se v tem primeru dejansko zoži hrbtenični steber in ne foramen. Kadar jo povzroči kost ali tkivo medvretenčne ploščice, lahko spinalna stenoza povzroči bolečino in šibkost, kot tudi druge simptome. Večinoma se ta stenoza pojavlja v lumbalnem delu hrbetnice in prizadane ishiadični (kolčni) živec, simptomi pa se tako pojavljajo v spodnjem delu hrbta, nogah in stopalih.
Bolezen fasetnih sklepov

Fasetni sklepi so strukture, ki povezujejo vretenca drugega z drugim in omogočajo enakomerno premikanje nazaj in naprej. Kot preostali sklepi telesa, so tudi fasetni sklepi obloženi s hrustancem, s čimer jim je omogočeno drsenje. Če pa se hrustanec degenerira, se začne kost drgniti ob kost in takšno stanje lahko povzroči koščene izrastke. Ta degeneracija je znana kot bolezen fasetnih sklepov.

Išias

Išias je stanje hrbtenice, pri katerem je ishiadični živec, ki teče po zadnjici v noge, stisnjen ali preščipnjen. Ta pritisk lahko povzročijo koščeni izrastek, izbočena medvretenčna ploščica, zdrsnjena medvretenčna ploščica, otekel ligament ali druga stanja. Pogosto ljudje, ki opozarjajo na išias, govorijo o simptomih, ki so posledica preščipnjenega živca in ne toliko problem živca samega.




več preberite na:

www.natego.si

E-pošta: peroidus@gmail.com
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[mklimez]

Pozdravljeni! Ze pol leta imam strasne bolecine v levi rami pa dol po celi roki. Zdravnik je rekel da imam obrabljena vratna vretenca. Bil sem tudi na blokadi živcev, a stanje se skoraj nic ni izboljsalo. Zanima me kaj lahko storim za lajsanje bolecin, saj pojem ogromno proti bolečinskih tablet da zmorem sploh službo opravit. Ali bi tablete z glukozaminom torej za sklepe do neke mere obnovile snov med vretenci ali ne gre za isti problem kot z obrabo sklepov? Hvala že vnaprej

[marjan]

[mklimez]

Pozdravljeni, imam tezavo s spodnjim delom hrbta, imam precej zavito hrbtenico in sicer tako da mi zadnjica nekoliko ven štrli. Vem da obstajajo vaje za zmanjsanje te krivunlje a jih nikjer ne najdem saj ne poznam strokovnega izraza za to bolezensko stanje. Kaj priporocate?

[marjan]